Domov / VSEBINA / Si že prebral? / 3 - 6 let / Rešujem naloge in se učim /
Slastno in zdravo, z vonjem po morju in soncu ...
Slastno in zdravo, z vonjem po morju in soncu ...
Marjana Fras je Slovenka, ki se je zaljubila v Grka, Grčijo in grško kuhinjo. Večino receptov za jedi v kuharski knjigi ji je zaupala tašča, ki je s Krete, nekaj prijateljica s Kefalonije, nekaj jih je povzela iz splošne grške kuhinje od vsepovsod.
»V veliko veselje mi bo, če vas bom navdušila za grško kuhinjo, saj je zelo okusna in zdrava, priprava jedi pa ni zapletena in se je z lahkoto loti tudi začetnik. Želim vam veliko zadovoljstva in kulinaričnih užitkov ob kuhanju in okušanju.« Marjana Fras
V vašo knjigo ste poleg kuharskih receptov vključili tudi zanimivosti o grških praznikih in običajih, ki so povezani tudi s hrano. Ste občutili kakšno pomembno razliko med praznovanjem na katoliški oz. pravoslavni način?
Grki se na praznike pripravljajo s 40 dnevnim postom, ko mnogi uživajo samo zelenjavo ali pa ne uživajo niti olja, torej, kar se vere tiče, jo jemljejo še bolj resno in se držijo tradicije. Praznovanje je zelo tradicionalno in praznujejo v večjem družinskem krogu s sorodniki in prijatelji, za njih so prazniki še bolj pomembni in pompozni, kot za katolike. Za veliko noč se pečejo velikonočne pletenice in keksi, pripravlja se velikonočna enolončnica, ki pripravi telo na uživanje mesa po dolgem postu, na roštilju se peče jagnje ali koza. Običajno se praznuje zunaj, v naravi, z glasbo in plesom, miza pa je obložena z dobrotami. Ob vstajenju Kristusa se organizira velik ognjemet in je zelo praznično. Običaji in navade so bolj jasno in v večji meri določeni. Božiča si ne bi znali predstavljati brez božičnih kolednic in tradicionalnih božičnih piškotov, kot so melomakarona in kurabjedes, in seveda prestop v novo leto ni možen brez novoletnega kolača Vasilopita, v katerega skrijejo kovanec, ki prinese srečo tistemu, ki jo dobi v svojem kosu.
V Sloveniji imamo potico, ki ji je Evropska komisija aprila letos podelila tudi naziv zajamčena tradicionalna posebnost. Ima tudi grška kuhinja jed, ki je tako značilna za Grčijo?
Grčija ima precej jedi po katerih je znana. Skoraj vsi poznajo in imajo radi suvlaki pito. Torej v pito (tortiljo) zavit ražnjič s tzatziki omako, čebulo, paradižnikom in ocvrtim krompirčkom. Že v antični Grčiji so zavijali lističe vinske trte v dolmades, ki so še danes znani po celem svetu.
Grčijo predstavlja tudi znana grška solata, »ta prava« musaka z jajčevci, baklava, špinačina pita in preostale slane pite, feta iz ovčjega sira, pa tudi kremasti grški jogurt, ki se z medom postreže kot sladica. Pijače, po katerih slovi Grčija so uzo in recina – vino z borovo smolo – in seveda vsem znana metaksa.
Zanimivost, ki ste jo omenili, je, da se precej grških jedi peče v pečici. V mediteranskih deželah, kjer temperatura pade le v zimskem času, je peka v hiši ali stanovanju precej “vroča” zadeva? V katerem delu dneva se jedi postavijo v pečico?
Posebej poleti, ko je vroče, grške gospodinje vstanejo zgodaj zjutraj in že takrat postavijo jed v pečico. V obdobju, ko je še posebno vroče, se peki v hiši raje ognejo in postrežejo s svežimi solatami ali sadjem. V navadi je tudi, da pekač s pripravljeno jedjo odnesejo v pekarno, kjer jim jed spečejo in jo potem pečeno odnesejo domov.
Olivnemu olju ste napisali pravo hvalnico, opazila pa sem, da v receptih na njem tudi pečete! Ga ni škoda?
Grške gospodinje prisegajo na to, da sta peka in kuhanje na olivnem olju bolj zdravi in bolj okusni. Ker je olivnega olja dovolj, res ne štedijo z njim. Nihče niti ne pomisli na to, da bi ga bilo škoda. Večinoma veljajo rastlinska olja za nekaj drugorazrednega in jih uporabljajo bolj poredko, seveda pa v restavracijah in tavernah za cvrtje uporabljajo rastlinsko olje.
Krompirju je dodeljen manjši del grške kuhinje – v nasprotju s slovensko, saj si brez praženega krompirja ne znamo predstavljati nedeljskega kosila! Obstaja tudi v grški kuhinji živilo ali jed, ki ima podoben status nenadomestljivosti in priljubljenosti?
Krompir je v grški kuhinji zelo priljubljen, res pa je, da se ga kot priloga večinoma cvre (pomfri) ali peče v pečici. So pa mnoge grške jedi pripravljene z rižem; špinača z rižem, dolmades so z rižem, zelje z rižem, na Kreti dodajo riž čičeriki in leči, za praznično kosilo na Kreti se pripravi jagnjetina z znano jagnječjo rižoto. Ko otrokom določena jed ni všeč, jim matere pogosto ocvrejo krompirček in to se jim zdi nekaj zdravega. Moje hčerke so se včasih pritoževale, ker jaz krompirčka nisem cvrla.
Katere slovenske jedi ste v Grčiji najbolj pogrešali in ali ste doma skuhali tudi kaj slovenskega (zelje, žganci …)?
V Grčiji nisem pogrešala slovenskih jedi, saj sem kuhala kombinirano, tako grške kot tudi slovenske jedi, kot so zelje in pražen krompir. Žgancev pa res nisem kuhala, ker nisem njihova posebna ljubiteljica, pa tudi hčerke nad njimi niso bile navdušene. Sem pa večkrat pekla jabolčni štrudelj ali jabolčno pito. Hčerke pa so v Grčiji pogrešale ocvrtega (pohanega) piščanca, kar so seveda nadoknadile, ko smo prihajali na obisk v Slovenijo.
Za Ciciklub je spraševala Suzana Jeklic
Če želite oddati svoje mnenje morate biti prijavljeni.
Prijava
