Iz Cerkelj ob Krki v Bušečo vas

Na tej kratki, a vsebinsko dolgi poti se za središčni postanek ustavimo v Klunovih toplicah v Bušeči vasi, kjer si osvežimo dan, se razgledamo še malo za gobami po bližnjih gozdovih - v primernih razmerah tod okoli rastejo tudi karžlji - in spoznamo skrajnostno raznovrsten svet obdelanih tal ob umirjeno tekoči Krki.

Tu je na dosegu kratkega koraka vse, od skoraj povsem sterilnih koruznih njiv do uporno raznolikih in komaj še obdelanih travnikov. Na poti se spopademo z ambrozijo, skregamo se z žlezasto nedotiko ter se delamo, kot da enoletne suholetnice, topinamburja in deljenolistne rudbekije tud okoli ni. Poleg teh tako imenovanih invazivnih rastlin med gojenimi rastlinami raste marsikaj domače divjega, tako da je sprehod zelo poučne narave. Na zamočvirjenih tleh opazujemo razliko med strupeno vodno peruniko (steblo je pri tleh sploščeno, že takoj nad tlemi iz njega izrašča več listov, cveti rumeno, rastlina je nižja) in nadvse užitnim širokolistnim rogozom (steblo je pri tleh ovalno do okroglo, prvi listi se iz njega izvijajo višje, socvetja so sprva zelene in zatem rjave "cigare", rastlina je visoka 2 metra in več). Na travnikih se med drugim navdušimo nad pravo lakoto in navadnim korenjem in se previdno ognemo vsega, kar je podobno "peteršiljastega" in "korenjevega",  kajti med tovrstnimi kobulnicami je tudi nekaj smrtno strupenih, na primer pikasti mišjek. Sicer pa ni razloga za strah in še manj za hitenje, kaj šele za paniko, kajti sproščeno odprta pokrajina ob Krki nas vabi, da se v družbi za reko predamo zahtevni nalogi ustvarjalnega poletnega počivanja.

Po cesti gremo čez lesen most in za hišo zavijemo desno na kolovoz, ki drži proti Krki. Zatem na razcepu zavijemo levo ter nadaljujemo med travniki in njivami proti Bušeči vasi. Ko mimo zamočvirjenega gozda na levi - tu ob poti družno rasteta širokolistni rogoz in vodna perunika - pridemo do ovinka pri mlaki in njivah, nadaljujemo naravnost in pridemo do Klunovih toplic. Z izhodišča manj kot pol ure hoje.
Nadaljujemo po cesti v središče Bušeče vasi, kjer na razcepu zavijemo desno. Nato na klančku na odcepu pri kažipotih za Cvičkovo in Trdinovo krško kolesarsko pot spet desno, potem pa na razcepu še enkrat desno dol h Krki. Po kolovozu nadaljujemo med njivami mimo vodnega zajetja do toplega izvira v naravnem stanju, ki je tik pod njivami. Od tod namerimo nekoliko v levo in skozi pas gozda in čez travnik pridemo do Klunovih toplic, od tam pa se, vendar ne prehitro, vrnemo na izhodišče.

Izhodišče: zapeljemo se v Cerklje ob Krki in sredi vasi na označenem odcepu zavijemo proti Dolenji Pirošici. Za gostilno, ki nam zna priti prav na koncu izleta in jo zdaj pustimo na svoji desni, se zapeljemo kratko navzdol proti Krki do makadamskega parkirišča na desni strani ceste, kjer pustimo vozilo.

Čas hoje: komaj 1 ura in 30 minut ali manj.

V vodi ali tik ob njej: širokolistna koščica, vodna meta, širokolistni rogoz, vodna perunika (strupena).

V vlogi plevela na njivah in na travnikih tik ob njih: srhodlakavi ščir, bela metlika, ptičja in breskova dresen, vejicati rogovilček, navadni plešec, njivski osat, divja potočarka, enoletna suholetnica, poljski mak, pripotna ločika, več vrst kopriv.

Na travnikih, vendar tudi deloma po njivah: prava in navadna lakota, navadni pelin, dolgolistna meta, topinambur (pri Klunovih toplicah), hren, več vrst trpotcev, koprive, rman, travniška kozja brada, več vrst glavincev, njivsko grabljišče, navadni rebrinec, mehki osat, navadni čistec, njivski čišljak, več vrst detelj, navadno korenje, navadna nokota, navadna ivanjščica.

Zacvičknjen beli sir (ali tofu) za navadnim korenjem: to ali ono na rezine narezano temeljno sestavino damo v posodo, ki jo lahko nepredušno zapremo. Zalijemo s cvičkom. Po nekaj urah odpremo ter potresemo s korenjevimi cvetovi in plodovi. Tofu malo posolimo, sir pa je že sam slan. Niti malo oljčnega olja ne škodi. Morda pride prav tudi rezina kruha ali list pripotne ločike.

Stranpot je že pot, kajti tik pod njivami se ustavimo pri naravnem toplem izviru nedaleč od Krke. Sicer pa smo v cvičkorodni deželi, v kateri območje Piroškega vrha in Gadove peči še zdaleč ni edini romarski kraj za ve ljubitelje tega zdravilnega vina izpod Gorjancev. Odkar tod okoli ob koncih tedna delujejo dežurne zidanice, kjer je na voljo tudi hrana, ni razloga, da bi se kljub divjanju iz teh krajev odpeljali lačni. V Cerkljah ob Krki je prijetna domača gostilna, v Kostanjevici na Krki in bližnji okolici pa brez težav preživimo dodatni dan, če ne kar več dni. V tem primeru v Klunovih toplicah, kjer je tudi prostor za kampiranje, postavimo šotor in si privoščimo nekaj raziskovalnih dni v prijetni, zelo rodovitni pokrajini ob Krki.


Izlet je iz popotniškega vodnika Od davnine do divjine