Lovrenška jezera

Jezerca in barjanska okna na pohorskem šotišču med Planiko in Mulejevim vrhom

na Pohorju so botanični, zoološki in hidrološki naravni spomenik. So največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. Sklop 11-22 jezer, ki jih napajajo izključno padavinske vode, je sestavljen iz dveh delov, ki ju loči pas gozda. Območje Lovrenškega barja s površino 22 ha je posebej zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata Ribniško-Lovrenškega jezera.

​​​​​​​

• Nadmorska višina: 1529 m
• Višina izhodišča: 1474 m
• Višinska razlika: 55 m
• Izhodišče: hotel Planja v Rogli
• Dolžina poti: izhodišče-Lovrenška jezera 1 ura 30 minut, jezera-Pesek-Rogla 2 uri 30 minut, skupaj 4 ure
• Oprema: pohodni čevlji in palice, hrana in pijača
• Težavnost: nezahtevna označena pot
• Najprimernejši čas: od aprila do oktobra
• Zemljevid: Atlas Slovenije (2005), str. 60 in 61 (namig), ali Pohorje

Avtocesto Lubljana-Maribor zapustimo na izvozu na Slovenske Konjice in se peljemo skoznje. V naselju Dobrava (gostišče Ulipi) zavijemo proti Rogli in nadaljujemo do hotela Planja na Rogli, kjer parkiramo
S parkirišča se napotimo do lesene hišice, kjer pozimi prodajajo smučarske vozovnice, prečkamo smučarsko progo in nadaljujemo po travniku do table, ki nas usmeri proti Lovrenškim jezerom. Steza preko senožeti se nekoliko vzpne do spomenika, kjer dosežemo gozd. Po širokem kolovozu (pozimi tekaška proga) zložno nadaljujemo do Ostruščice (1498 m). Na razpotju izberemo pot, ki zavije nekoliko v levo oziroma naravnost navzgor med častitljive smreke. Nadaljujemo po gozdni poti do obširnih razglednih travnikov. Ponovno se podamo v gozd, ki se zlagoma spušča. Na razpotju zavijemo desno navzgor med ruševje vse do razglednega stolpa. Po leseni stezici se previdno sprehodimo ob jezerih, s stolpa pa si ogledamo okolico.

Sestopimo po isti poti, lahko pa se vračamo po dobro označeni poti prek Koče na Pesku (takoj za razglednim stolpom se odcepi levo pot k Pesku). Pot nekaj časa pelje po šotasti močvari, doseže ravnino in se prične zlagoma spuščati po udrtem kolovozu. Prečkamo potoček in že smo ob umetnem jezeru. Nato se po cesti vzpnemo do Koče na Pesku, od tam zavijemo desno na asfaltno cesto, jo po nekaj metrih zapustimo in se usmerimo na gozdno pot. Ta nas po okljukih pripelje do razglednega stolpa na Rogli in naprej do hotela Planja.

Z Rogle se do term pripeljemo po cesti, ki smo jo prevozili navzgor. V Zrečah sledimo oznakam. Okolica term je pravšnja za krajši sprehod in ogled tega dela Zreč. V zdraviliško-športno-rekreacijskem centru se prepustimo vodnim užitkom ali kaki drugi sproščujoči dejavnosti (savna, solarij, masaža itd.)

Terme Zreče in olimpijski in smučarski center Rogla sestavljata enega večjih slovenskih zdraviliško-turističnih kompleksov. Topliška dejavnost se je v Zrečah pričela razvijati leta 1978, ko je bil zgrajen prvi bazen. V vrtini ima voda 38 stopinj C. V termalnem parku je več notranjih in zunanjih bazenov ter Kneippova pot.
V bližnji okolici sta vredni ogleda Ošlakova domačija (Boharina), ki kot kovačija še kaže na nekdanjo kovaško obrt v teh krajih, in Skomarska hiša (Skomarje), ki nakazuje prehod med dimnico in naprednejšo hišo s črno kuhinjo. V hiši je spominska soba pohorskega ljudskega pesnika in pevca Jurija Vodovnika.

Izlet je iz knjige Kekčeva potepanja - 100 družinskih izletov čez breg in dol