Kako vzgojiti samozavestnega otroka?

Ali kako omogočiti otroku zdrav čustveni razvoj, doseči in utrditi njegovo samospoštovanje že v mladih letih?

Izvor teh lastnosti in načinov vedenja iščemo najprej v družinskem krogu, in sicer v razmerju otrok: starši. Za otroke je namreč najpomembnejši občutek, da jih imajo starši radi, da jih sprejemajo take, kot so, in da so ponosni nanje. Vsako dejanje, vsak izraz na obrazu, vsaka kretnja in vsaka beseda, ki jo izgovori odrasla oseba, pomembna za otroka, sporočajo otroku o njegovi vrednosti, pomembnosti in sposobnostih.

Če v katerem od zgornjih opisov prepoznate svojega otroka, to pomeni, da otrok dvomi o svojih sposobnostih in dvomi, da si zasluži ljubezen. Ukrepajte!

Ko otrok začne hoditi v šolo, je pod vplivom dotedanjih odnosov s starši in drugimi pomembnimi odraslimi v svojem življenju. Zagotovo vas zanima, kakšno mnenje si je izoblikoval vaš otrok glede na odnos z vami. Kadar se ne ceni dovolj, to pokaže s prevelikim ali pa premajhnim samoobvladovanjem.

Ključna spoznanja:

Otrokove težave najpogosteje izvirajo iz konfliktov, ki se porajajo med starši.

a)  kadar starši ostanejo skupaj kljub neprestanim konfliktom med njima ali pa

b)  so sicer ločeni, a se še naprej nenehno prepirajo. Pri majhnih otrocih se težave pokažejo v obliki telesnih motenj: močenje postelje, uhajanje blata, jecljanje, sesanje palca, grizenje nohtov, oklepanje, hiperaktivnost, pogoste okužbe, bolečine v trebuhu.

Tudi preveč zaščitniški starši spodkopavajo otrokovo zaupanje vase in še in še …

Primer: Vaš otrok naredi domačo nalogo na hitro, nečitljivo in z napakami. Ali se kdaj odzovete takole? 

 »To je navadna packarija, napiši še enkrat!« … ali morda takole:

»Prava lenoba si. Dokler ne boš lepo in pazljivo napisal naloge, se ne greš ven igrat.«

Vas zanima, ali ste ali niste ogrozili otrokovo samospoštovanje? Kako bi ravnali/vprašali primerneje?

Ljubezen je pogojna ali pa brezpogojna. Pogojna ljubezen - najpogostejši čustveni odnos v večini družin, šol in drugih socialnih okoljih - poraja strahove, odvisnosti in težave s samospoštovanjem.

V družini se pogojna ljubezen kaže tudi s primerjanjem med posameznima družinskima članoma ali pa med družinskim članom in nekom zunaj družine. Vedite, da primerjanje pomeni zavrnitev! Vedite, da otroci pogosto krivijo sebe tudi za težave v odnosu med starši …

Kadar kaže otrok drugačne, celo nasprotne odzive in lastnosti, da celo etiketira samega sebe, na primer: »Ne znam lepo brati«, »Pri matematiki sem brezupen primer«, »Pri odbojki sem povsem neuporaben«, kadar odkrito sovraži ali tiho zameri, kadar ga kdo popravi ali od njega upravičeno zahteva večjo odgovornost pri učenju, ali se pretirano ukvarja s športom, vedite, da ima težave s samospoštovanjem!

Odgovorite si, kakšen je otrokov pogled nase ogledamo na šestih večjih področjih:

na telesnem, čustvenem in intelektualnem področju. Premislite, kako se vede, ali ima občutek manjvrednosti, ali je prilagodljiv, ali je rad tak kot drugi ali drugačen od njih …

Vse oblike neprilagojenega vedenja kažejo, da imajo otroci težave. Po znakih, ki jih kažejo, jih delimo na

a) telesne znake, b) neobvladovanje in c) pretirano obvladovanje.

V otroštvu lahko problemi izvirajo iz družine, iz otroka samega, iz šole, zunaj doma in šole. Starši, ki imajo sami težave s samospoštovanjem, svojo negotovost nevede prenašajo ne le na partnerja, temveč tudi na otroka.

Starševstvo je najtežji poklic. In edini, o katerem nas nihče ničesar ne nauči. Starši prevzamejo nase neizmerno odgovornost: če namreč premalo vedo o svoji vlogi staršev in dolžnostih, povezanih z njo, utegnejo slabo vplivati ne le na svoje otroke, temveč tudi nase. Otrokov zdrav čustveni razvoj je osnova za njegovo napredovanje v šoli.