Alergija

Alergija je sinonim za stanje, pri katerem imunski sistem neprimerno (preveč burno) reagira na določeno snov (skupino snovi). Pojav preobčutljivosti postaja vse pogostejši tudi med najmlajšimi. Zdravstvene statistike pričajo, da so otroci in malčki danes najpogosteje alergični na cvetni prah (rastline), na hrano (zlasti bogato z beljakovinami - meso, mlečne izdelke, žitarice, sadje ipd. ter na določene aditive v živilih), pa na različno kozmetiko, čistila, smog, zdravila, pike in ugrize žuželk ...

Raziskave pričajo, da je nagnjenost k preobčutljivosti podedovana. Najpogosteje se podeduje nevrodermitis, preobčutljivost na kravje mleko, redkeje pa seneni nahod in astma. Med pomembne elemente preobčutljivosti spadajo neustrezna imunska odpornost organizma, pa tudi stres in psihična preobremenjenost. Nekateri zdravniki celo trdijo, da je alergija predvsem odraz bolne duše.

Prvi stik z alergenom povzroči pri otroku občutljivost imunskega sistema na določeno snov. Ob nadaljnjih stikih z alergenom se imunski sistem odziva s hitro in burno alergijsko reakcijo. Alergijski pojavi lahko nastopijo, ko pride alergen v stik s kožo (kontaktni, alergijski dermatitis), z očesno sluznico (alergijski konjunktivitis), s sluznico zgornjih dihal (alergijski rinitis), srednjih in spodnjih dihal (alergijski laringitis, bronhitis in astma), s sluznico prebavil itd. Jakost in obseg, pa tudi resnost alergijskih reakcij so različne – od blagega izpuščaja in srbenja nosu do življenjsko nevarnega anafilaktičnega šoka. Simptomi so blagi ali hudi, lahko prizadenejo le del organa ali telesa ali pa organizem v celoti (sistemska alergija). Med najbolj tipične znake alergijskih reakcij spadajo: vnete (boleče, pekoče, srbeče) oči, zamašen nos z izcedkom, izpuščaj, kašelj, težko dihanje, slabost, bolečine v trebuhu, siljenje na bruhanje in bruhanje, driska.

In kako se lahko zavarujemo pred alergijami? Najbolje se je izogniti alergenu in snovem, ki dražijo organizem. Če to ni mogoče, pa je potrebno skrbeti za primerno urejeno bivalno okolje ter čim boljše splošno zdravje, vitalnost in odpornost organizma – predvsem za krepitev imunskega sistema (vključno z vajami za sprostitev in dihalnimi vajami). Omejiti je potrebno uživanje konzerviranih, vnaprej pripravljenih umetnih jedi in pijač, se odpovedati kajenju (tudi pasivnemu), se ukvarjati s športom oziroma skrbeti za telesno dejavnost ter si privoščiti dovolj počitka, sprostitve in spanja ter hrano, bogato z vitamini in minerali. Priporočljivo je tudi najmanj šestmesečno dojenje (krepi imunski sitem dojenčka), uživanje hipoalergične otroške hrane, potrebni sta skrb za (nepretirano) higieno in vzgoja k samozavesti, odločnosti in samospoštovanju. Raziskave pričajo, da so čustveno zavrti, negotovi in boječi otroci bolj podvrženi alergijam.

Kaj pa zdravila? Najpomembnejši so še vedno antihistaminiki, v poštev pride tudi imunoterapija in pa seveda desenzibilizacija, ki naj bi organizmu pomagala, da nenevarnih alergenov ne bi več imel  za škodljive tujke in jih apriori zavračal. Pri alimentarnih alergijah se vedno bolj uveljavljajo preparati, ki vsebujejo kromoglicinsko kislino in njene derivate, mnogi prisegajo na naravna zelišča in homeopatska sredstva, v hujših primerih pa je potrebno seči po hormonski terapiji. Učinkovita je tudi akupunktura. Nekatere vrste preobčutljivosti postanejo z  odraščanjam blažje in po določenem času izginejo same od sebe. Slednje zlasti velja za seneni nahod in astmo. Pri več kot 50 odstotkih otrok, ki za astmo zbolijo pred svojim 5. rojstnim dnem, bolezen mine, ko odrastejo. Če pa je bolezen še prisotna okoli 4. leta, je običajno precej verjetno, da bo posameznika spremljala tudi naprej.