Babica piše pobegli vnukinji dnevnik v obliki pisem. Ta so osebno - izpovedna, iskrena, ljubeča, polna življenjskih nasvetov in spoznanj. Pripoveduje ji o svojem življenju od otroštva naprej in tako stke roman o čustvih in premagovanju bolečine žensk treh generacij. Babičino pisanje spodbudi razmišljanje o resnični sreči in o tem, da nekatere stvari preprosto vidiš in razumeš, šele ko si star.