DARILO DIVJINE
IZKUŠNJA DIVJINE – preprosto in skromno življenje, ki osrečuje
Divjina je v nas globoko zakoreninjena: izziva nas, nas krepi, pomirja in odpira srca. Elli H. Radinger pripoveduje čarobne zgodbe o tem, s čim vse nas obdaruje divjina: pustolovščinami, sproščenostjo, čudenjem, mirom, temo, medsebojno bližino, vztrajnostjo, zaupanjem, a tudi skromnostjo in strahom.
A divjina ni vedno, kot si jo predstavljamo: čista narava brez ljudi in zgradb. Divjina je povsod, v gozdu, na morju, na vrtu – in včasih tudi čisto blizu, v nas samih. Kliče nas naša lastna divjina, hrepenenje, da bi se vrnili k svoji naravi in občutili osebne meje ter jih razširili, premagali sami sebe. Vabi nas, da se soočimo z novimi situacijami, se osvobodimo vsakdanjih vlog in obveznosti, ki jih moramo izpolnjevati.
Raziskovalka narave, poznavalka volkov in avtorica več kot 20 knjig, Elli H. Radinger, je svoje življenje posvetila raziskovanju narave, še posebej življenju psov in volkov. Njeni uspešnici Modrost volkov in Modrost starih psov sta navdušili tudi slovenske bralce. V Darilu divjine je svoja večletna doživetja strnila v en sam slavospev lepotam in prvobitnosti narave.
Globoko hrepenenje
Divjina ni vedno tisto, kar si predstavljamo pod tem izrazom. Ni čista narava brez ljudi in zgradb. Divjina je povsod, v gozdu, na morju, na travniku pred hišnimi vrati – in včasih celo čisto blizu, v nas samih.
V divjino
Volkovi, medvedi, kiti in delfini bi se veliko bolje imeli brez človeka. Čeprav si želim, da bi se divje živali lahko duhovno povezale z nami, mislim, da tega niso zmožne. Nekaj v begu že omenjenega kojota, ki me je zjutraj prebudil v narodnem parku Zion in nato zbežal v grmovje, mi prišepetava, da si divje živali najbolj na svetu želijo tega, da bi jih pustili pri miru.
Po grizlijevih sledeh
V parku Yellowstone prežijo številne nevarnosti in v njem vsako leto nekaj ljudi umre. Poparijo se, če se preveč približajo gejzirjem, opečejo se v termalnih vrelcih in padajo s pečin. Nekatere pometejo slapovi, jih pod seboj pokopljejo drevesa, prebodejo bizoni ali do smrti pomendrajo jeleni. A zelo redko koga napade grizli in ga ubije.
Moji ljubljenčki kojoti
Sem navdušena ljubiteljica kojotov vedno so mi bili bližje kot volkovi. Končno to javno priznam. Volčja gospa ima v resnici raje kojote. ... Santa Fe ne more brez kojotov. Niso le neuradni smetarji v predmestjih, temveč so po njih poimenovane kavarne, restavracije in ulice, služijo kot navdih za iskane umetnine večinoma so upodobljeni med tuljenjem z dvignjenim smrčkom in rutko okrog vratu. Turisti jih imajo radi in oni imajo radi turiste, saj vedno podležejo njihovemu prosečemu pogledu in jim odstopijo svoj sendvič.
Kiti in orli
Tik ob trupu plovila se je pojavil kit. Rahlo je nagnil svojo mogočno temno glavo. Rahlo je nagnil svojo mogočno temno glavo, skoraj kot bi se želel udobno namestiti, da bi me lažje opazoval. Njegova glava je bila le za dolžino roke proč. Veliko, skoraj človeško kitovo oko me je pogledalo – ne, zazrlo se je vame, v največjo globino moje duše. Gledala sva se čez nekaj metrov vode in neizmerne globine evolucijske preteklosti. Koliko časa je minilo, odkar so naši sesalski predniki krenili po različnih poteh?
Srečanja v deželi Indijancev Navaho
Kaj se je zgodilo? Zakaj izgine visoka kultura? In predvsem, ali se lahko zgodi tudi v današnjem času? Danes, več kot dvajset let po mojem obisku jugozahoda Združenih držav, je skrivnost večinoma znanstveno pojasnjena. Anasaziji niso propadli zaradi enega samega dogodka, temveč je šlo za kombinacijo različnih dejavnikov. Sovpadlo je več okoliščin: velika rodnost, politični nemiri in za nameček še podnebne spremembe. Vam zveni znano?
Ob Waldenskem jezeru
Spletna umetnica Joanna Moll je za svoja projekta CO2GLE in Deforest izmerila Googlov ogljični odtis. Da bi izničili eno minuto iskanj po vsem svetu, bi bilo potrebnih triindvajset dreves. Kajti za iskalnikom se skrivajo neštete energetsko požrešne strežniške farme. Na spletni strani janavirgin.com/CO2 sem sledila svoji neposredni proizvodnji ogljikovega dioksida v kilogramih na Googlu. To me je tako prestrašilo, da sem stran takoj spet zaprla in Google zamenjala za brskalnik Ecosia. Ta izpust škodljivega plina izravna tako, da za vsako iskanje sadi drevesa.
Tema in zvezde
V Big Bendu sicer nisem našla mehiškega volka, našla pa sem mešanico neizprosne puščave, božanskih gora in rodovitnih rečnih dolin na prostranem, osupljivem prostoru, okronanem s sijajnim zvezdnim nebom. Srečanje z divjimi svinjami pa je bilo tako rekoč smetana na torti.
