Smrkav, zamašen nos, težje dihanje, glasno kihanje, solzne, pordele in otekle oči, suho in pordelo grlo, neprijeten kašelj, glavobol, bolečine v okončinah, utrujenost, brezvoljnost, pomanjkanje teka, povišana telesna temperatura, nespečnost in podobne težave sodijo med bolj ali manj redne spremljevalke mrzlih, turobnih in meglenih dni. Prehlad in gripa, ki trkata na vrata številnih domov, vrtcev, šol, igralnic in ambulant, običajno sicer ne sodita med smrtno nevarna obolenja, vendar pa kljub temu terjata določeno pozornost in skrb ter kanček zavzetosti in discipline. Vsem, ki bi radi svoje otroke in malčke učinkovito obvarovali pred okužbami oziroma pospešili njihovo zdravljenje, svetujemo, da:

-  jim ponudite dovolj svežega sadja in zelenjave, zlasti tistega močno obarvanega (temnozelenega, oranžnega in rdečega). Rdeča barva je znak vsebnosti varovalnih snovi (antoksidantov) v sadju in zelenjavi, ki spodbujajo odpornost organizma proti okužbam. Priporočljivo je tudi uživanje česna in čebule ter pitje brusničnega in borovničevega soka;

- vnesete na jedilnik dovolj mleka in mlečnih izdelkov, zlasti jogurta (najbolje bioaktivnega ali kefirja). Zdravniki ugotavljajo, da otroci in  odrasli, ki redno pojedo vsaj lonček jogurta na dan, redkeje obolevajo za sezonskimi okužbami – prehladom in gripo;

-  otroku zagotovite dovolj vitamina C in ostalih vitaminov. Najbolje v obliki surovega sadja in zelenjave (kivi, agrumi, jagode, maline, paprika, peteršilj ipd.). V času okužbe je vitamin C priporočljivo dodajati tudi hrani in pijači, saj lahko s tem ublažite bolezen in skrajšate njen čas; poskrbite za pravo mero mineralov (železo, cink, kalcij, magnezij ...) in encimov (ananas, papaja, kivi) v otrokovem jedilniku;

-  zagotovite dovolj vlaknin in tekočine (voda, sadni, zelenjavni sokovi, čaji, juhe, posneto mleko in druge pijače, brez dodatka  sladkorja). Vlažne dihalne poti se lažje uprejo povzročiteljem prehlada;

-  redno zračite (pomembno je, da otrok ni na prepihu ali neposredno izpostavljen hladnemu zraku) ter se izogibate zakajenim, vlažnim, premrzlim, prevročim, neprezračenim, plesnivim in zatohlim prostorom;

 

-  skrbite za higieno. Otrok naj si redno umiva roke in obraz, obenem pa ga poučite, naj se čim manj dotika obraza, zlasti ust, nosa in oči;

-  cela družina uporablja mehke papirnate robčke, brisače in prtičke, ki jih po uporabi odvržete in tako preprečite možnost širjenja okužbe;

-  da se otrok dovolj giblje. Redna telesna dejavnost (hoja, tek, igre na prostem, plavanje, smučanje, drsanje, rolanje, kolesarjenje) izboljšuje odpornost telesa proti gripi in prehladu.

 

Česen, čebulo in por lahko uživajo otroci, starejši od enega leta, v manjših količinah seveda (kot dodatek jedem). V tem obdobju začnemo uvajati tudi začimbe – peteršilj (vitamin C), koriander,(lajša prebavo) in origano (krepi).

Otroku zagotovite pravo mero sprostitve, počitka in spanja. Pomanjkanje spanja povečuje občutljivost na bolezenske klice in škodljive vplive iz okolice.

Bodite pozorni na stres. Pred napetostjo in stresom obvarujte zlasti najmlajše, čeprav se tudi otroci in mladina temu pogosto ne znajo upreti. Med stresom je nevarnost okužb trikrat večja kot sicer.

Pri skrbi za zdravje in vitalnost si pomagajte z domiselnostjo in ustvarjalnostjo. V njej naj čim bolj dejavno sodelujejo tudi otroci. Pojasnite in razložite jim vse, kar jih zanima in kar počnete. Tako bodo bolj zdravi in zadovoljni, obenem pa bodo navdušeno in z veseljem skrbeli za svoje zdravje in počutje celo življenje.