Soja, antična azijska stročnica, doživlja pravo renesanso tudi na stari celini, kjer prodaja omenjene metuljnice nenehno narašča. Tradicionalna azijska metuljnica, ki postaja v zadnjih desetletjih vse bolj priljubljena tudi na stari in novi celini, se uvršča med učinkovite varuhe srca in ožilja. Potem ko so strokovnjaki in poznavalci razmer že dalj časa opazovali večjo redkost pojava kardiovaskularnih obolenj pri azijskem prebivalstvu, ki redno uživa sojo in izdelke iz nje, so ameriški nutricionisti in internisti s poglobljeno študijo dokazali, da soja znižuje raven škodljivega holesterola LDL v krvi. Zanimiva pa je tudi ugotovitev, da je učinkovitost soje premosorazmerna s količino holesterola v organizmu (višja koncentracija koristnega HDL sproži tudi učinkovitejše delovanje izdelkov iz soje). Strokovnjaki za prehrano z nasprotne strani Atlantika zato ljudem s povišanim holesterolom priporočajo, naj redno uživajo sojo in izdelke iz nje; najbolj učinkovit dnevni odmerek znaša 30 – 50 gramov (v doglednem času je tako mogoče brez posebne diete ali druge terapije, v kombinaciji z rednim gibanjem, znižati raven celotnega holesterola na normalno vrednost). Soja je izredno priljubljena tudi med vegetarijanci.

 

Shema priporočljivega jedilnika z dodatkom omenjene zdravilne rastline:

 

zjutraj – kozarec sojinega mleka,

za malico sojina sladica,

opoldne – skledica solate iz svežih sojinih kalčkov, sojina omaka ali sojina polpeta;
popoldanski prigrizek – sojin jogurt ali puding;
zvečer – košček sojinega sira kot prigrizek k črnemu ali polnozrnatemu, lahko tudi sojinemu kruhu.

 

Učinkovitost soje pri preprečevanju arterioskleroze in zaviranju staranja organizma poznamo že nekaj časa. Obenem pa znanstveniki pospešeno proučujejo tudi blagodejen vpliv sojinih proteinov na maligne procese v telesu.

 

Rezultati najnovejših ameriških študij potrjujejo domnevo, da soja varuje srce in ožilje pred arteriosklerozo in degenerativnimi spremembami (infarktom in kapjo) predvsem s tem, da znižuje raven nevarnega holesterola LDL v krvi. Učinkovito pa je seveda samo redno uživanje omenjene metuljnice. Zato si velja vsak dan privoščiti kozarec sojinega mleka ali napitka s sojo, košček sojinega sira tofuja, skodelico sojine juhe miso, posodico sojinih kalčkov v solati, kos polnozrnatega kruha s sojinim namazom ipd., jedi pa je priporočljivo začiniti z okusno sojino omako. Sojo oziroma sojine jedi, ki vsebujejo pričujočo azijsko metuljnico, lahko uživajo otroci in odrasli, z izjemo posameznikov, ki so nanjo preobčutljivi.

 

 

Zajtrk (skledica ovsenih kosmičev ali mizlija s sojinim ali kravjim mlekom, košček toasta z marmelado ali mehko kuhanim jajcem, sadje ali sadni sok )

Kosilo ( krožnik zelenjavne juhe s tofujem ali testeninami, sendvič iz polnovrednih žitaric s kalčki, krešo, papriko, paradižnikom, redkvicami, kumaricami in sirom, špinača ali paradižnik v solati, kozarec pomarančnega, korenčkovega ali paradižnikovega soka, za posladek pa banana, orehi ali suho sadje - fige, marelice, datlji, hruške, slive)

Večerja (posodica riža z zelenjavnim prelivom, sojino omako ali žličko masla oziroma smetane, fižol s čebulo v solati, kumarice ali brokoli s sojinim ali z olivnim oljem, ohrovt v omaki ali solati ipd., mineralna voda ali sadni oziroma zeliščni čaj), prigrizki med obroki (rezina lubenice, jagode, jabolko, sojina rezina s sadjem, pest hrane za študente, sveži sadni ali zelenjavni sok, sojin jogurt, puding ali mleko).