Medicinski strokovnjaki poudarjajo, da je za preprečevanje gripe pravočasno cepljenje izredno učinkovito. Upoštevajoč dejstvo, da pri nas za gripo vsako leto zboli okrog 60.000 prebivalcev, kar pomeni precejšnje finančno breme za posameznike in gospodarstvo nasploh, je cepljenje pripročljivo in potrebno. Zlasti za bolj ogrožene skupine, med katere sodijo kronični bolniki (z obolenji srca in ožilja, dihal, sladkorno boleznijo ipd.), ostareli, vsi, ki imajo pri svojem delu opravka z (okuženimi) posamezniki (zaposleni v zdravstvu, šolstvu, vzgojno-varstvenih, domovih za ostarele zavodih ipd.) in ostale "rizične" kategorije populacije. Posebej priporočljivo je cepljenje proti gripi za starejše od 65 let, pa tudi za šolarje, študente, zaposleno odraslo populacijo in vse druge, ki niso preobčutljivi na cepivo. Prav tako je vakcinacija proti gripi priporočljiva tudi za posameznike in skupine, pri katerih je mogoče objektivno napovedati in pričakovati, da bo gripozno obolenje pri njih potekalo v težji, bolj nevarni obliki, pri kateri je bolj verjetno, da bo povzročilo posledične motnje, med katere sodijo pljučnica oziroma resna vnetja dihal ipd., ki terjajo daljše zdravljenje, vključno s hospitalizacijo.

 

Cepljenje proti gripi se praviloma začne v drugi polovici jeseni, meseca novembra, in traja vse dokler se število okuženih in obolelih ne začne realno zmanjševati. Najbolj ogroženim skupinam populacije: otrokom s kroničnimi boleznimi, starejšim od 65 let (ti v EU predstavljajo 50 odstotokov ali več cepljenih) in odraslim s kroničnimi obolenji, je cepljenje na voljo po polovični ceni, ostali pa plačajo polno ceno. Hkrati s cepljenjem proti gripi pa strokovnjaki priporočajo še cepljenje proti okužbi s pnevmokokom (povzroča pljučnico), zlasti posameznikom, ki so zaradi bolezni ali starosti bolj izpostavljeni okužbi.

Cepljenje je potrebno vsako leto ponoviti, saj sodijo virusi gripe med relativno hitro spremenljive povzročitelje okužbe - pojavljajo se v različnih sevih, zato strokovnjaki vsako leto na novo ustvarijo ustrezno cepivo proti povzročiteljem gripe, za katere utemeljeno menijo, da bodo sodili med najpomembnejše vire gripoznih obolenj.

 

Proti gripi se v Sloveniji lahko cepite pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih, v zasebnih ambulantah, v območnih zavodih za zdravstveno varstvo in na osrednji republiški inštituciji, Inštitutu za varovanje zdravja. Organizirano je tudi v domovih za starejše občane.

 

Kaj pa otroci in malčki? Cepljenje proti gripi je v skladu s sodobno medicinsko doktrino primerno tudi za otroke in malčke - dojenčke od šestega meseca starosti dalje. Pri najmlajših se, tako kot pri odraslih, po cepljenju lahko pojavi preobčutljivost (alergična reakcija) na vakcino, hkrati pa se, sicer razmeroma redko pojavijo neugodni stranski pojavi v obliki povišane telesne temperature, lokalne otekline, občutljivosti in rdečine - znaki vnetja, ki praviloma izginejo v nekaj dneh. Rezultati novejših raziskav pričajo, da otroci in malčki, cepljeni proti gripi, redkeje zbolevajo za influenco kot njihovi necepljeni vrstniki. Ker pa cepljenje samo ne dvigne splošne obrambne sposobnosti proti okužbam, to ne velja za prehlade in druga vnetja, čeprav je vnetje srednjega ušesa pri cepljenih otrocih redkejši pojav.

 

V primeru preobčutljivosti na cepivo oziroma na določeno sestavino vakcine (najpogosteje gre za alergijo na jajčne beljakovine). Tudi akutna vročinska stanja predstavljajo kontraindikacijo za cepljenje, kar pa ne velja za blažji prehlad, brez povišne telesne temperature, ko ni znakov dodatne prizadetosti. Bodočim mamicam, ki trpijo zaradi težav s srcem, pa tudi tistim z resnimi pljučnimi obolenji, zdravniki svetujejo cepljenje šele v poznejši nosečnosti. Vsekakor pa je cepljenje z mrtvim cepivom za nosečnico in plod manj nevarno od okužbe z virusom influence oziroma gripoznega obolenja. Cepljenje proti gripi je priporočljivo tudi z vidika smrtno nevarne ptičje gripe.