Večina staršev se sprašuje, ali je njihov dom resnično prijazen in varen za otroke – tak, kakršnega si želijo, pa tudi zaslužijo. Strokovnjaki ugotavljajo, da se večina nesreč in nezgod otrok v razvitem svetu na pragu tretjega tisočletja zgodi prav v navidezno varnem, urejenem in znanem domačem okolju, kjer so najbolj brezksrbni in sproščeni – tako najmlajši kot tudi ostali člani družine. Od tega se kar tretjina nezgod pripeti v domači hiši ali stanovanju. V zadnjem času umre v ZDA zaradi udarcev in padcev vsak dan od 7 do 10 otrok.
Omenjeno dejstvo pediatri, pedo- in vedenjski psihologi pojasnjujejo z dejstvom, da so otroci prepričani, da so doma na varnem in da se jim ne more pripetiti nič hudega. Otroci in starši, pa tudi varuhi in vzgojitelji zaupajo varnemu naročju doma, zato so v domačem okolju bolj lahkomiselni, raztreseni, drzni in nepazljivi. Takšno vedenje in ravnanje, povezano z omalovaževanjem skritih pasti in nevarnosti na videz prijaznega in neškodljivega domačega okolja, po mnenju poznavalcev še dodatno povečuje delež poškodb in nesreč med domačimi štirimi stenami. Zato se moramo vsi, ki imamo opraviti z najmlajšimi, pa tudi z malce večjimi otroki, zavedati pasti in nevarnosti, ki na neugnane nadobudneže prežijo doma. Pa ne le zavedati in poznati, marveč jih skušati tudi čim bolj učinkovito in pravočasno odstraniti ter preprečiti ali omiliti njihove posledice.
Pri tem smo pogosto v zadregi, ker nočemo biti preveč zaščitniški ali celo panični. Medtem ko želimo otroka na eni strani spodbuditi k zgodnji samostojnosti in neodvisnosti, hočemo hkrati storiti vse, kar je v naši moči, da bi ga zaščitili in obvarovali pred nevarnostmi in nezgodami. Če se hočemo prepričati, ali smo zares odkrili in odpravili vse (možne) nevarne pasti in se s tem izognili nesrečam, se moramo postaviti na otrokovo mesto in si predstavljati, katere nevarnosti in nesreče mu v mikro (med domačimi štirimi stenami) in v makro okolju (zunanji svet) pretijo že od najnežnejšega otroštva.
Svetujemo vam, da od otrokovega rojstva skrbite za to, da sproti odstranjujete iz stanovanja vse morebitne vire nevarnosti in povzročitelje možnih poškodb oziroma generatorje nesreč in nezgod. Ko malček zraste, pa ga postopoma spodbujajte k temu, da sam skrbi za svojo varnost, pri čemer mu stojte ob strani in ne skušajte vse odgovornosti prenesti na njegova ramena. Spodbujajte ga, da bo odprtih oči opazoval okolico, ozaveščajte ga k previdnosti, opozorite ga na nevarnosti, ki jih predstavljajo določeni prostori in kotički v stanovanju, pragovi in stopnice, bazen, okna, vrata in balkoni, električna napeljava, voda, plin, ogenj, aparati in pripomočki ipd. Jasno ga seznanite z natančnimi pravili, po katerih se mora ravnati, in z navodili, ki jih mora upoštevati, da se bo izognil nesrečam doma in zunaj. Pri tem se v največji možni meri prilagodite njegovi razvojni stopnji in sposobnosti razumevanja in pa tudi pomnjenja in upoštevanja dejstev. Ne pozabite, da so otroci po naravi neugnani in drzni, podobni radovednim raziskovalcem, ki radi vse poduhajo, pregledajo, vtaknejo v usta (nos, ušesa) in pokusijo, pa tudi vse primejo. Ko želijo nekaj narediti oziroma doseči, so usmerjeni k enemu samemu cilju: brezkompromisno uspeti v svoji nameri, zato v svoji zavzetosti pogosto sploh ne opazijo pasti in nevarnosti. Dokler otrok ni dovolj zrel in odrasel in se ne zaveda nevarnosti, smo starši in odrasli nasploh dolžni storiti vse, da ga pravočasno zavarujemo in obvarujemo pred nevarnostjo in nesrečo.
Na začetku smo omenili, da se otrokom do petega leta starosti večina nezgod in poškodb pripeti ravno doma. Ko otroci zrastejo, je delež travmatološke simptomatike v domačem okolju sicer zaznavno manjši, kljub temu pa je prav tako potrebno bedeti nad njimi, saj jim dodatno preti še nevarnost nesreč na cesti, v vrtcu, šoli, na igrišču, pri športu itd.
Za konec pa še nasvet oziroma priporočilo, ki ga velja upoštevati v vsakdanji praksi. Tudi najbolj premišljeni in načrtni, najboljši preventivni varnostni ukrepi ne morejo vedno in povsod preprečiti nesreče. Zato vam priporočamo, da se izobrazite in usposobite za ravnanje v primeru zapletov. Priskrbite si sodobno literaturo na to temo, spremljajte nasvete in priporočila strokovnjakov v medijih, vpišite se na tečaj prve pomoči, izurite se v tehniki reševanja življenja in oživljanja, da boste znali in zmogli v primeru nevarnosti ali nezgode hitro, pravilno in uspešno ukrepati. Le tako boste dejansko lahko v največji možni meri učinkovito pripomogli k varnosti svojih otrok in/ali varovancev ter v odločilnem trenutku storili največ, kar je v vaši moči.
