Mamicam, ki jih zanima, kaj, koliko in kdaj naj otroci jedo poleti in ali morajo jesti, čeprav niso lačni in jim hrana ne diši, za začetek sporočamo, da siljenje (zdravih) otrok s hrano praviloma ni potrebno. Ko so dovolj lačni oziroma dovolj motivirani, malčki sami sežejo po hrani in pijači - pri čemer je zlasti v toplejših dneh potrebno preverjati, kaj in koliko pijejo ter ali zaužita tekočina dejansko pokrije povečane potrebe organizma. Naloga staršev in odraslih nasploh pa je, da otroke navdušijo za uživanje organizmu prijazne in okusne hrane in pijače, da jih motivirajo za zdrave prehranjevalne navade in poskrbijo, da hrana v njihovi družini (bivalnem in delovnem - igralnem in učnem okolju) služi izključno svojemu namenu: da je otroci ne začno uporabljati in zlorabljati za zapolnjevanje čustvene praznine, premagovanje strahov in frustracij, lajšanje psihičnih in psiho-socialnih travm, preganjanje dolgočasja ipd.
Poletni jedilnik naj vsebuje čimveč okusnih, hladnih (mlačnih in toplih, ne vročih), svežih in naravnih, nepredelanih, doma pripravljenih jedi in pijač, ki jih otrok že pozna in mu prijajo - jih ima rad. Hkrati pa predstavlja poletje tudi idealno priložnost za spoznavanje novih, neznanih živil, okusov in kombinacij. Prehranski strokovnjaki svetujejo, naj bi med počitnicami otrok v spremenjenem okolju in sproščeni družbi vsak teden (enkrat ali večkrat) poskusil novo hrano in/ali pijačo. Tiste, ki so mu takoj všeč, lahko takoj vključite v njegov jedilnik, druge, ki mu niso ravno po godu, pa vsebujejo nujno potrebne in koristne hranilne snovi, uvajajte postopoma in otroka nanje počasi privajajte. Najbolje je, da jih kombinirate z njegovimi najljubšimi živili. Pri tem pa malčkov ne silite s hrano in pijačo, ki jim ne prija (ali jim celo povzročajo težave - odpor, prebavne motnje, alergija), marveč poskusite zanje najti čimbolj ustrezna živila z enako ali podobno sestavo. Na poletni jedilnik sodijo predvsem sveže, sočne in okusne jedi, bogate s tekočino, vitamini, minerali in encimi, pa tudi ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobami. Kljub (morebitnim) visokim zunanjim temperaturam je priporočljivo vsaj v en obrok vključiti nekaj toplega. Če potrebujete kako zanimivo in domiselno idejo, kulinarični nasvet ali spodbudo, pobrskajte po uspešnici Cornelie Adam & Co., 365 dni v kuhinji, ki je izšla pri založbi MK.
Značilno za poletna živila je, da so praviloma lahko prebavljiva, okusna, sočna, sveža in manj kalorična. Obenem pa dovoljujejo in puščajo več prostora domišljiji in ustvarjalnosti v kuhinji. Priprava je v glavnem bolj preprosta in manj zamudna kot v primeru težjih jesenskih in zimskih obrokov. Vrsto okusnih in zanimivih predlogov za poletno prehrano, s preprostimi recepti za pripravo jedi in pijač iz naravnih sestavin, prinaša tudi kakovostni priročnik avtorice Nicole Graimes namenjen zdravi prehrani otrok in malčkov, z naslovom Prava hrana za otroške možgane, ob kateri se bodo sline cedile tudi najstnikom in odraslim.
Kadar želite kljub naglici in pomanjkanju časa pripraviti okusen in polnovreden obrok za svojega malčka (celo družino), si lahko pomagate s knjigo Hitri recepti (MK, 2003), ob kateri se boste prepričali, da je mogoče izvrstne, okusne in zdrave jedi pripraviti že v borih 15, 20, 30 in 40 minutah. Če pa ste bolj navdušeni nad sadjem, zelenjavo in ostalimi brezmesnimi jedmi - za otroke in mladino je najbolj priporočljiva kombinacija z mlekom in jajci (ovolaktovegetarijanstvo) ter ribami in morskimi sadeži - vam pomoč pri sestavi jedilnikov, pripravi, serviranju in uživanju hrane in pijače v toplih sezonah ponuja mednarodno priznana strokovnjakinja Nicola Graims, v svojem delu z naslovom Sodobna vegetarijanska kuhinja, ki kulinariko, dietetiko in gastronomijo spretno združuje s sodobnimi prehranskimi trendi in smernicami.
