Pomladni in poletni čas z daljšimi dnevi in brezskrbnimi počitnicami je pogosto tudi priložnost za kresanje kopij v zvezi z dolžino počitka in spanja, ki naj bi si ga vsako noč privoščili naši nadebudneži. Koliko časa naj bi otroci in mladina prebili v postelji? Naj bi med vikendi in prazniki spali dlje kot ob delavnikih, ko morajo v vrtec in/ali v šolo?  Če so zelo utrujeni in zaspani oziroma želijo ostati dlje v postelji, jim tega ni treba preprečevati. V kolikor pa zvečer težko zaspijo ali imajo težave s spanjem (nespečnostjo), je bolje, da vztrajajo pri ustaljenem ritmu budnosti in spanja (spalnih navadah). Kako malčki in otroci prenašajo pomanjkanje spanja? Prekratek spanec in nespečnost lahko botrujeta slabemu počutju, motnjam rasti, razvoja in napredka, neučinkovitosti pri dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo, pa tudi vedenjskim mot-njam, boleznim, poškodbam in težavam z zdravjem in vitalnostjo. Ga lahko nadoknadijo, kdaj in kako? Lahko, tako da naslednje noči spijo dlje, globlje in bolj intenzivno. Ni pa mogoče spati na zalogo, se naspati vnaprej.

 

Mnenja strokovnjakov v zvezi z dolžino časa, ki naj bi jih otroci in mladina preživeli pod toplo odejo, se sicer še razhajajo, vendar pa jih večina meni, naj bi potrebovali:
- novorojenčki v prvih dnevih, tednih in tudi mesecih življenja vsaj 16–18 ur spanca dnevno, pa tudi ostali čas, ki naj bi ga z odprtimi očmi prebil v budnem stanju, novorojeni prebivalec našega planeta večinoma predremlje. Pri novorojenčku biološka ura še ni uravnana, malček še nima izoblikovanega cirkadianega bioritma – ne loči dneva od noči. Zato njegovi možgani delujejo v spanju in v budnosti s podobno dinamiko in intenzivnostjo. Po treh mesecih pa se dojenček že prilagodi ritmičnemu menjavanju dneva in noči, ki je povezan predvsem s pojavljanjem občutka lakote oziroma žeje. Malček postane bolj discipliniran - ponoči spi 10–11 ur, podnevi pa si privošči tri izdatne faze daljšega spokojnega spanja;

- dojenčki od 3. meseca do prvega rojstnega dneva potrebujejo  13–14 ur spanja dnevno. Približno 10 ur ponoči in dvakrat po urico in pol do dve podnevi. Po enem letu pa poleg nočnega spanja dojenčku zadostuje obilnejši počitek po kosilu, seveda pa vsak otrok zahteva individualen pristop k spanju in počitku;

- nadebudnežem od 2. do 4. leta zadostuje 12 ur spanja dnevno, predvsem ponoči. Podnevi zaspijo po kosilu, po naporni igri, na sprehodu, med vožnjo z avtom, ob mirni glasbi ali uspavanki oziroma pravljici. Predolg popoldanski počitek, pa tudi pretiravanje z gledanjem televizije sta lahko vzrok večernemu nemiru in kljubovalnosti. Otrok zatrjuje, da ni zaspan, v posteljo pa noče predvsem iz strahu pred temo in samoto, pa tudi v želji, da bi lahko še prisostvoval dogajanju, ki se odvija v družini, ko sam odide v posteljo;

- (mali) šolarji od dopolnjenega 5. oziroma 6. leta potrebujejo 10 ur spanja dnevno. Nekaterim osemletnikom dejansko zadošča že 8–9 ur intenzivnega nočnega počitka. Zato jih ni potrebno siliti v posteljo ob določeni uri, marveč jim lahko dovolimo ostati pokonci pol urice dlje, kot običajno, zlasti ob koncu tedna, med prazniki in počitnicami, seveda le, kadar dejansko niso utrujeni in zaspani. Pomembno je tudi, kako se počutijo in "funkcionirajo" naslednje jutro in prihodnji dan;

- najstniki od 12. leta običajno spijo toliko kot odrasli: 8–10 ur dnevno. Hormonske spremembe v puberteti botrujejo drugačni naravnanosti biološke ure;

- odraščajoči mladostniki želijo ostati pokonci čim dlje, tudi zato, da ne bi česa zamudili. Ko mine najbolj intenzivna faza pubertete, se mladostniki pogosto prelevijo v notorične zaspance, ki jih je zjutraj težko spraviti izpod mehke odeje. Pogosto tudi otroci, ko začnejo hoditi v šolo zjutraj zlepa ne morejo iz postelje.

Ker zaenkrat ni na voljo univerzalnega recepta za dolžino počitka in spanja, strokovnjaki priporočajo staršem in vzgojiteljem, naj opazujejo otroka, analizirajo njegove reakcije ter upoštevajo njegove potrebe, želje in pričakovanja. Obenem pa poskrbijo, da se otroci zvečer, pred spanjem sprostijo in razbremenijo, da se počutijo varne in mirne, se čutijo sprejete, zaželene in ljubljene. Zdravniki in psihologi poudarjajo, da sta večerni in nočni čas zelo primerna za čiščenje, razstrupljanje, zdravljenje, obnavljanje in krepitev organizma. Za piko na i pa otroci ponoči, v spanju tudi rastejo. Nikakor pa naj (zgodnji) odhod v posteljo ne bo povezan s sankcijami – učinkovit počitek in spanje sta namreč preveč dragocena elementa zdravja in vitalnosti, da bi ju povezovali ali celo enačili s prepovedjo in kaznijo.