S pomočjo pravljic in zgodb v vezani ali nevezani besedi lahko otrokom približamo oziroma privzgojimo številne nepogrešljive elemente, med katere sodijo:
– Spoštovanje in občudovanje, ki kmalu postane vzajemno. Otrok dokaj zgodaj začuti, ali ga starši spoštujejo, občudujejo in upoštevajo, kmalu jim tudi sam (na svoj način, seveda) začne izkazovati občudovanje in spoštovanje. Slednje je mogoče načrtno poudariti in krepiti s ciljnim pripovedovanjem in branjem pravljic in zgodb z ustrezno tematiko, posredno ali neposredno povezano s spodbudnimi, pozitivnimi čustvi in občutki. Primer tovrstne tematike je Andersenova pravljica Cesarjeva nova oblačila.
– Vzgoja in izobraževanje. Pravljice so pravi balzam za otrokov razvoj in napredek. Preko njih ga lahko pohvalimo, pokaramo, opozorimo na nevarnost, mu pomagamo do sprostitve, ga navdušimo za učenje, mu predstavimo novo vrsto hrane ali pijače, ga motiviramo za sprejem novih delovnih navad, ga mimogrede vzgajamo in poučujemo, (ne da bi se tega sploh zavedel in se začel protiviti). Mu sporočimo, da si mora umiti zobe, kdaj mora v posteljo, da je že prerasel kahlico, da zmore sam hoditi po stopnicah, pomagati babici v kuhinji, pripraviti mizo za nedeljski zajtrk, da mora ubogati, biti previden, ne sme pretirano zaupati in verjeti neznancem in še in še. Vrsto imenitnih zgodbic na to temo ponuja pravljična zakladnica bratov Grimm – npr. pravljica Volk in sedem kozličkov. Ob njej tudi Pekarna Mišmaš Svetlane Makarovič.
– Zabava in sprostitev. Pravljice in pesmice z lahkotno, humorno vsebino, ki so bile sprva namenjene predvsem zabavi in sprostitvi (otrok in odraslih), so vse do danes ohranile svojo prvotno funkcijo. Če bi malčke vprašali, katere pravljice imajo najraje, bi na piedestal gotovo postavili tiste zabavne in vesele, ob katerih se lahko razvedrijo, razbremenijo, pomirijo in sprostijo. Zato so jim najljubši trenutki, ki jih s pravljicami preživljajo pred spanjem, pa zjutraj, ko se zbudijo. Sledijo deževni popoldnevi in praznični dnevi, ko imajo starši (otroci) dovolj (ali vsaj več) časa zanje. In kaj je še pomembno malčkom v zvezi s pravljicami? Da niso prekratke in dolgočasne. V vrsti zabavnih in humornih pesmic in zgodbic izberite mojstrovini Nika Grafenauerja Pedenjped in Pedenj hišica.
– Domišljija in ustvarjalnost. Zgodbice, pravljice in pesmice, v katerih nastopajo palčki, vile, duhovi, čarovnice in podobni domišljijski liki, pa tudi otroci in odrasli – običajni ljudje v nenavadnih okoliščinah, burijo otrokovo domišljijo, širijo njegovo predstavo in podžigajo njegovo ustvarjalnost. Obenem pa mu nazorne, malčkom prijazne, pisane ilustracije pomagajo pri oblikovanju nazornih predstav in dojemanju pomena tudi tiste najbolj nenavadne in nepojmljive vsebine. Zanimivo stvaritev v tej zvrsti predstavlja zbirka pesmic Kajetana Koviča Zlata ladja z imenitnimi ilustracijami Jelke Reichman.
– Navdušenje in življenjska radost (joie de vivre). Pesmice, pravljice in zgodbice, v katerih se življenje odvija na prijazen in lahkoten način, brez izjemnih dogodkov in osebnosti, lahko malčkom pomaga pri zaznavanju in razumevanju sveta in dogajanja v njem. Obenem pa jim približa in olajša prevzem aktivne vloge v dogajanju, ki jih obkroža. Pravo umetnino na to temo predstavlja legendarni Maček Muri Kajetana Koviča, ki upravičeno velja za ikono naših nadobudnežev.
Pravljice, zgodbice in pesmice torej predstavljajo imenitno možnost za oblikovanje in bogatenje življenjskega utripa otrok in odraslih – pri učenju, delu, zabavi, sprostitvi in hobijih. Tiste najbolj pomembne in najbolj priljubljene si človek zapomni za vse življenje, njihovo sporočilo pa mu kot dragocena dota iz otroštva služi kot vodilo in opora v pomembnih, odločilnih trenutkih. Tudi in predvsem ko gre za zdravje in blagostanje.
