Pravljice in zgodbice so otrokom in odraslim v veselje, zabavo, sprostitev in pouk, saj ponujajo številne možnosti za razvoj in napredek, pa tudi za vzgojo in izobraževanje ter izboljšanje odnosov v družini, sorodstvu in okolju nasploh. Vloga, pomen in poslanstvo pravljic in zgodb - knjig pri vzgoji - tudi za zdravo in spodbudno življenje, je večplastna, saj zadeva in se nanaša na številna področja, med katere sodijo:
- Komunikacija. Preko pravljic in zgodb se starši (odrasli) pogovarjajo z otrokom na njemu sprejemljiv, prijazen in razumljiv način. S pravljico jim mimogrede lahko povedo in pojasnijo (skoraj) vse, česar jim ne znajo, ne uspejo ali ne morejo v običajnem pogovoru. V najbolj čarobnih, pravljičnih trenutkih je otrok izredno dojemljiv za sporočilo zgodbice, zato izbirajmo vsebino pravljic in način predstavitve, s katerimi bomo lahko prenesli želeno sporočilo, obenem pa tudi malčka spodbudili, da se bo nanj odzval. Vse bolj pomembna je namreč interaktivna, dvosmerna komunikacija (otrok -odrasli, odrasli-otrok). Naštete elemente je v svoji knjigi Moj prijatelj Piki Jakob spretno združil Kajetan Kovič.
- Učenje. S pomočjo pravljic si otrok lahko pridobi pozitiven in spodbuden odnos do knjige, se nauči brati in vzljubi branje, risanje, pisanje, pojasnjevanje, nastopanje in predstavljanje. Malček se s pomočjo pravljic lahko brez posebnega truda, z veseljem in mimogrede nauči najrazličnejših spretnosti in veščin (od štetja, razlikovanja oblik velikosti, materialov, barv, črk, številk, zavezovanja čevljev, česanja, zapenjanja gumbov in zadrg do reševanja ugank, križank in zavozlank ...).
Poleg tega pa razvije tudi številne spodbudne miselne in vedenjske vzorce. Učenje in pridobivanje novih sposobnosti spodbujajo Prve in Druge zanke in uganke Vinka Serpentinka.
- Sodelovanje. Zgodbice, v katerih otroci zaznajo medsebojno sodelovanje nastopajočih likov in tiste, v katerih (posredno ali neposredno) nastopa tudi otrok sam (njegovi najbljižji), spodbujajo k dejavnemu sodelovanju tudi v resničnem življenju. Otrok si namreč dobro zapomni pozitivne primere in zglede iz dobrih pravljic in jih skuša uresničevati tudi v svojem življenju (vedenjski in miselni vzroci). Malček postane bolj odprt, dovzeten za predloge in vplive okolice, razvijati pa začne tudi socialno empatijo (sposobnost vživljanja v sočloveka). Odličen primer pravljice s to tematiko je Kdo je napravil Vidku srajčico, Frana Levstika.
- Povezanost in naklonjenost. Pravljice, ki prikazujejo in obravnavajo primere pozitivnih medčloveških donosov, so pravi balzam za otroka, saj krepijo socialno komponento njegovega vedenja in ga spodbujajo k pozitivnemu odzivanju na delovanje socialnega okolja. Tako lahko malček mimogrede okrepi svojo navezanost in povezanost z družino, sorodniki, vrstniki in ostalim družabnim okoljem, s katerim se v določenem trenutku, pa tudi kasneje v življenju srečuje, povezuje in sodeluje. Psihologi ugotavljajo, da je s pomočjo primerno izbranih in predstavljenih pravljic mogoče odločilno spodbuditi in pospešiti razvoj zdrave osebnosti. Obenem pa se preko izročila zgodbic malček nauči tudi razlikovati med pozitivnimi in negativnimi človeškimi odnosi. Tematika, ki jo je malčkom nazorno predstavil Eric Hill v zgodbicah o Pikiju in njegovih prijateljih - Pikijeve zgodbice za kratek čas.
