Babica, zaskrbljena nad neurejeno prebavo svojega 16-mesečnega vnuka, prosi za nasvet, kako naj malčku pomaga do redne prebave.
ZAPRTJE PRI OTROCIH
Prehodne, kratkotrajne prebavne motnje, med katere sodita tudi zaprtje in driska, so pri malčkih dokaj pogoste. Za otroke je značilno, da blato odvajajo različno pogosto – večkrat na dan (tri do štirikrat) ali le vsake dva do tri dni. Vse to je normalno. Pomembno je predvsem, da blato ni (pre)trdo ali tekoče, pa tudi, da otrok nima bolečin ali drugih težav pri odvajanju (trdo, okroglo blato, boleče odvajanje, kri v blatu, simptomi zaprtja ipd.). Manj pogosto odvajanje še ne pomeni nujno tudi zaprtja. Na pogostost odvajanja lahko vplivajo občasne spremembe v prehrani, gibalni dejavnosti, obremenjenost in stres (fizične in psihične narave), bolezen ipd. Med možne vzroke zaprtja (ki je običajno kratkotrajna motnja, čeprav lahko traja tudi dalj časa) pri otroku sodijo:
- premajhna količina svežega sadja in zelenjave oziroma hrane, bogate z vlakninami
- premajhna količina tekočine (naravne, nesladkane, negazirane – voda, sadni in zeliščni čaji, sadni in zelenjavni sokovi, ostali naravni napitki ipd.)
- prevelika količina hrane, ki upočasnjuje prebavo (zapira), oziroma je težko prebavljiva (čokolada, jajce, meso, konzervirana živila, suhe stročnice idr.)
- pomanjkanje telesne aktivnosti in gibanja
- pomanjkanje počitka in spanja
- čustveni in psihični pretresi oziroma preobremenjenost in stres
- slabe, neustrezne prehranjevalne navade
- neustrezne higienske navade ipd.
Med možne vzroke za upočasnjeno prebavo in zaprtje sodijo tudi spremembe v prehrani, sprememba okolja, navajanje na kahlico (malčka vznemirja in plaši, zato lahko odklanja odvajanje blata), bolezni prebavil (z vročino, bruhanjem ipd.), okužbe ...
Kako lahko otroku sami pomagate pri urejanju (spodbujanju) prebave? Poskrbite za zadostno količino tekočine (pazite pri mleku, ki lahko povzroči zaprtje, gazirane, sladke in konzervirane pijače s kofeinom za malčke niso primerne). Otrok naj uživa jogurt, sirotko, bio napitke, surovo sadje (zlasti borovnice, gozdne jagode, slive, breskve, jabolka – kuhana ali pečena, suhe slive in fige, namočene čez noč, orehova jedrca) in zelenjavo (redkev v solati, česen, čebulo, kislo repo in zelje, pire krompir, solato, špinačo, paradižnik, sladko zelje – surovo ali kuhano), polnozrnati (rženi, črni z otrobi) kruh, testenine in pecivo, ješprenj, omejite pa čokolado in sladkarije. Obenem poskrbite, da se bo malček veliko gibal na svežem zraku, dovolj počival in spal ter jedel večkrat, v manjših obrokih in hrano dobro prežvečil. Pri navajanju na kahlico bodite čim bolj previdni, prijazni in ljubeči. Izogibajte se pritisku, naglici, strogosti in prisili. Malčka opogumljajte, da sedi na kahlici ali na stranišču večkrat na dan, krajši čas (za lulanje), za odvajanja blata pa najbolje vsak dan ob istem času . Ne dajajte mu odvajal po lastni presoji (predpiše ali vsaj priporoči naj mu jih zdravnik – če je le mogoče, izberite ustrezno naravno sredstvo). Pomaga tudi blaga masaža trebuščka s kratkimi, krožnimi gibi.
Zaprtje je lahko akutno ali kronično. Pri kroničnem zaprtju se poleg trdega, izsušenega blata, nerednega odvajanja blata in bolečin ob odvajanju, pojavlja tudi izguba teka, kri v blatu, bolečina pri poskusu odvajanja, krči in bolečine v trebuhu ipd. Ker ima vaš malček težave z odvajanjem že dalj časa, obenem pa se pri njem pojavljajo bolečine, trdo blato, neješčnost in slabo počutje, vam svetujem, da se z malčkom čim prej oglasite pri izbranem pediatru. Obenem pa tudi sami skrbite za njegovo redno prebavo.
